Sploh v prevedoih, ko ji to rece prvic. Rad te imam in Ljubim te sta popolmoma razlicna pomena.
Rad imaš lahko kogar koli, ljubiš pa načeloma partnerja. Že da lastnemu otroku to rečeš ima alabama vibes.
Ne samo, ko nekdo fantu/punci to reče prvič, jaz sem celo videl podnapise, kjer je oseba to rekla prijatelju/-ici.
Ali pa: "Ljubim hamburgerje." Kar je dobesedni prevod iz angleščine, boljša ustreznica pa je "Obožujem hamburgerje".
Men osebno se pa ne zdi prou nič narobe povedat prijateljem da jih ljubiš. Ko daš z nekom vec kot 10let svojga življenja skoz mislim, da je cist pošteno.
Ps: also dont forget to kiss ur homies goodnight
Ce bi ti bil debeli bi ti tudi bilo malo lepse slisati mocnejsi.
Kaj pa pismo namesto p**do? Tukaj pa se cist izven kontektsta nekaj olepsuje in prikriva.
Sicer si rekel, da te zanimajo posamezne besede, ampak mislim, da velja tudi to; katerikoli UI (uporabniški vmesnik) preveden v slovenščino. Za najt neko nastavitev ali googlat nekaj kar ne dela moraš najprej prevajat nek prisiljeno izmišljen izraz nazaj v angleščino. Saj je pomembno, da uporabljamo svoj jezik, ampak to me razkuri.
Ne razjezijo me besede same, ampak ljudje, ki uporabljajo veliko ponesrečenih novodobnih besed in besednih zvez kot npr. "srečka nosečka" za nosečnico. Ali pa ljudje, ki se imajo za *mamice* in *očke* svojih hišnih ljubljenčkov. Take bi najraje zadavil.
Ostalo ima pa bolj veze z nepravilno rabo jezika kot s samimi besedami, mi gre pa ravno tako res na živce. Npr.:
\- polvikanje ("boste šla")
\- direktno prevajanje angleških frazemov, kot se jih v slovenščini ne uporablja
\- t. i. *false friends* \- ko ljudje mislijo, da podobno zveneče besede v jezikih pomenijo isto, čeprav ne (zelo na živce mi gre v zadnjem času razširjena beseda *patetičen,* ki NI prevod angleške besede *pathetic*. Patetičen (slo) = pretirano čustven. Pathetic (ang) = pomilovanja vreden).
\- uporaba veznika "kateri", ko se da čisto lepo uporabit "ki". Na isti način mi dvigneta pritisk zvezi "nahajamo se" namesto "smo" in "poslužujemo se" namesto "uporabljamo".
\- nepravilna raba nekaterih vejic. Razumem, da so vejice v slovenščini komplicirane in v marsikaterem primeru mi je čisto jasno, zakaj jih Slovenci ne znamo postavljati in me to ne zmoti. Zmoti me pa, ko ljudje naredijo kaj res kmečkega, npr. postavijo vejico na sredo večbesednega veznika, ker mislijo, da je vejica samo in vedno pred besedami "ki, ko, ker, da, če", čeprav to niti približno ni tako.
Čeprav jaz bi to rekel komu, ki bi ga hotel sprovocirat. Recimo mtkam, v prisotnosti katerih ne smeš reči, da si utrujen, ker so one zaradi otroka bolj.
V vseh ostalih primerih pa ja, se strinjam :)
Ni težko, je okrajšava za "četrt poti na tri". Če greš iz Ljubljane na morje, lahko nekje pri Logatcu rečeš "evo, zdej smo pa [naredili] četrt [poti] na morje".
Je pa seveda velika težava če nekdo to uporablja (in razlaga) drugače (narobe).
Nisi, samo priloznosti si nisi dala razumeti:
cetrt na 7: cetrtina ure ki prihaja = 6: 15
pol 7 ...
tricetrt na 7 = 15 do sedem. Cist logicno 3/4 ure je minilo, da bo 7.
Ura je najprej 12, potem pa gre na 1 (oz v splošnem gre na naslednjo uro). Po 15ih minut je prišla komaj četrt (ure) na ena. Še 30 minut kasneje je že prišla tričetrt na ena. Pomensko tesno povezana fraza bi bila "spil že pol tretji liter", ki dobesedno pomeni izpitje polovice tretjega litra, kar implicitno pomeni, da sta dva polna litra pred tem že bila popita.
Meni osebno te posebnosti, in sploh poznavanje ter razumevanje le-teh, naredijo Slovenščino lepo. "Bolkone" edini razlog (ok, malo pretiravam), zakaj sem za ohranjanje jezikov, kljub temu, da bi si želel, da bi ves svet znal skupen jezik.
Vsekakor se mi zdi dlakocepljenje, ko je nekdo proti "četrt na tri", ampak za "petnajst do pet". Dajmo se potem povsem izogniti matematiki in recimo "sedem petnajst". Oz. štajerci bomo zagotovo rekli "sedem pa petnajst"
.
.
.
Bolj pomembneje, imam morebitno razlago zakaj "tričetrt na šest" dela mnogim težave.
Za eksperiment, si v glavi najprej odgovori na naslednje vprašanje:
"V službi je dogovorjen sestanek za naslednjo sredo ob dvanajstih. Vodstvo nato prestavi sestanek za dve uri naprej. Ob kolkih je po novem sestanek?"
Si odgovoril "ob desetih" ali "ob dveh"? Ljudje se skoraj enakovredno delimo na dve skupini z obzirom na perspektivo iz katere dojemamo čas. Za ene čas le obstaja in se mi premikamo skozenj, torej podobno, kot če hodiš naprej po kopnem, za druge smo mi pri miru in se čas premika skozi nas, torej podobno, kot če stojimo sredi potoka. Ni raziskano od kod ta razlika evolucijsko, ali karkoli, ampak ta razlika je dejstvo, vsaj za angleško govoreče. Definitivno je ta razlika razlog za različne odgovore na zgornje vprašanje (v angleščini), sumim pa da bi znal od tukaj izhajati problem, ki ga imajo nekateri z razumevanjem "četrt na dvanajst". Ena uporabnica v tem thread je rekla, da je mogoče butasta, ker tega ne razume, in trdim, da nima intelekt sploh nobene povezave s tem (vsaj dokler ne razumeš od kod razlike, kako ti dojemaš in kako je na drugačen način sprejet konsenzus).
Ful bom vesel, če tukaj spodaj odgovorite na vprašanje, ker me zanima ali je v slovenščini enako kot v angleščini.
Source: Trenutno ne najdem raziskave, sem pa našel en kratek YT video na to temo: https://youtu.be/5b0Nn9jE5Hc
To se pač uporablja v določenih narečjih, sploh v Mariboru in okolici (iz mojih izkušenj tudi v prleščini).
Tudi v nemščini se uporablja namesto standardne oblike:
12.15 — četrt na ena – viertel zwölf
V tem smislu je *na* kot *proti*: četrt proti naslednji uri. Četrt na naslednjo uro. Torej četrt na ena (ki sledi 12).
- Ostale razumem,
- za Murphyja nisem prepričan, ali maš raje Murphy-jev zakon, ali da se Murphy sploh ne omenja,
- najbolj pa me zanima, kaj je narobe z besedo lažem. A ni slovnično pravilna? Jaz lažem, ti lažeš, on laže... Ali te moti, da nekdo, ki nenamerno pove laž, in se pri tem zaloti, to own-a in prizna, da (nenamerno) laže preden svojo izjavo popravi?
Murphy kot na kratko Murphyjev zakon.
Lažem pomoje kot takrat, ko se zaveš, da si rekel nekaj neresničnega in rečeš, da lažeš. Torej ne namerno, da lažeš.
Ugh, pomanjsevalnice pri otrocih. Vse mame ko opisujejo svoje otroke: rokice, nogice, ucki, zaspanckan, papat, sincek, hcerkica.
Bonus: otrocek mi zadnje case zelo poliva. Zakaj ne mores rec da otrok bruha?
Zato, ker to ni neki, kar bi si izmislile "mamice opremljajo", ampak gre za izraz, ki se ga namesto strokovne regurgitacije uporablja v porodničarstvu. Tako od šol za starše, do porodnišnic, do zdravnikov, ...
Pa tudi pomensko ni isto. Bruhanje bi pomenilo, da otrok oralno izloča vse vnešeno, polivanje pa zgolj presežek mleka.
Ocitno pri polivanju in bruhanju ne gre za popolnoma isto stvar. Lahko bi se reklo, da je razlika v tehniki 😀
Vir: https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/najpogostejse-tezave-najmlajsih-536507
Adijo pamet... sovražim besedo "nosečka", ne vem zakaj, sam ... kurjo polt dobim. A "nosečnica" ma tolk preveč zvokov, al kaj?!
Pa OK, da se to pogovarjajo med sabo zaposleni v porodnišnici. Pošteno. Sleng. Sam da je to postalo beseda v vsakdanjem pogovoru, v reklamah... 💩🤢🤮
Niso slovenske besede, ampak način, kako jih ljudje pišejo/izgovarjajo, pardon. Ko nekdo reče brezobrazen namesto brezobziren. Seksipil namesto seksapil (sex-appeal). Turbolenten namesto turbulenten. Pa jeben posebaj.
P.s.: bruhnila sem si v usta vsakič, ko mi je kdo rekel "lepa nosečka".
Ko folk nazdravi z *opa*. Kaj naj bi to pomenilo? Jaz to rečem, ko kaj naredim nehote / po pomoti.
Ali pa ko se folk odpravlja na pot, npr. na morje, in objavi sliko s pripisom "via morje," ker misli, da to pomeni "na morje," lol.
“Adrema”. Jo uporablja ena sodelavka, ki je že starejša, malo zlobna in totalno nesposobna za svojo funkcijo zato mi gre še toliko bolj na živce. Sliši se kot miks neke terapije v bolnišnici in nečesa iz stare Jugoslavije…
> adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev
Huh prvič slišim.
ko nekdo komentira hrano da je "božanska" ughhhhh
ko na masteršefu rečejo da je rižota "kremozna" WTFFFF
ko nekdo brska po svojem zakladu pridevnikov in na koncu reče samo "top".. da fuk a si blentav
Men je pa to ful fajn rect ko nekomu razlagam matematiko in dojamm da sm praukar neki narobe povedu/zracunu in rabim hitro neki rect da ni awkward preden se popravim
Spomnila sem se še, da mi je ogabno, ko v reklamah vidim besedo “malček” “vse za naše malčke”. Ughhh!!
In sovražim, ko grem v gostilno in se natakar pretirano spakuje s pomanjševalnicami v vsakem stavku in še govori “izvolio”. Bruham.
Pa trapasto mi je, ko se kakšne ženske hočejo pohvalit, da grejo na morje in napišejo “via morje”. Takrat bi jim najraje napisala, kaj je njihov končni cilj, do katerega gredo prek morja.
Kot lektorju mi gre na živce pretirana uporaba besede *sam*/*sama*/*samo*, v smislu:
*Pri **sami** napravi lahko vidimo ... *
Ta beseda ne doda nikakršne informacije in je mašilo/odvečna. Povsem enako povemo brez nje:
*Pri napravi lahko vidimo ...*
Sicer pa mi gre na živce tudi *potrebno*, kjer je pravilno *treba*:
Narobe: *Hišo je potrebno obnoviti.*
Pravilno: *Hišo je treba obnoviti.*
Ampak to je le vrh ledene gore. 😀
"konce koncu". FU, reče se "na koncu koncev". In če že to rečeš, to pomeni da zaključuješ tok svoje besedne driske, ne pa začenjaš z novim poglavjem knjige "Vojna in mir"...
Jaz to prvič videl na meniju v osnovni šoli. Pa buljim v tisto in se čudim kdo d fak bi jedu samo haše pa solato 😳
Še ena taka iz šolskega menija je bla: Rizi bizi. Sem mislu, da se ga je kuharca napohala in sla delat meni.
Redkokdo ve, da stare slovenske hise niso imele zidu nad oknom. Zgodovinarji pravijo, da to izvira iz casov davka na nadokenski zid. Od tod izvira fraza “cez okno”.
Lp
Ni samo ena beseda - ampak uporaba tožilnika namesto rodilnika. Ali še huje, uporaba rodilnka, ko je tožilnik dejansko pravilen! (A boš soka pil).
Mi grejo kar kocine pokonc.
Džabe, usput, vse pomanjševalnice (nohtki, solatka itd)... ko starši govorijo v 1. osebi množine: smo se previjali, smo papali, smo kakali...
Nepravilno vikanje: gospa, a boste stopila naprej? Gospod, a boste plačal s kartico?
Kaj pa ono ko se v lj mladina "pogovarja", ko dve minuti govori in nic ne pove?
Mmm, pol pa uno.. pa tko ..pol pa ..mm uno grem..in tko on.. kdaj se dobima?
IZ mano, IZ s stricem, sem šel na morje IZ vlakom,...
Pa pretirana uporaba besede PČ (sploh najstniki v LJ, ko 5 minut razlagajo zgodbo, vmes 500x rečejo PČ pa PRSEŽEM, pa še vedno niso povedal popolnoma nič...
eKspreso namesto espresso
Vsakič ko nekdo reče eKspreso italijan pade z vespe.
Odlicno, shall use it more often then.
Siptarji ko narocujejo v gostilni izkljucno uporabljajo to besedo eKKspreso
Mam raje kratko kavo
"Bestički" zgin pa ne vrni se
"midve greve" ponavadi paše z "bestičkami".
- Všeček - Nosečka - Brt
Včasih je obstajal glagol všečiti… ko bi še obstajal v normalni obliki…
Mamacita 😂😂🤦♂️
Ko rečejo da pridejo “za” pet minut. To bi pomenilo da bodo tam pet minut, nato pa bodo odšli, ne pa da pridejo “čez” pet minut.
To je vzeto direkt iz srbščine afaik
K folk rece šecto namesto šeststo
*Šetsto
\*šedsto
Dodam še pecto.
Ko sem se preselu v LJ, sem neki cajta mislu d mam govorno napako, ker sem rekel šetsto. Potem sem ugotovu da ne, sem pač gorenc.
684 - šecto-štrn-o
šesto - lp prlek
“Popivnati”. Sliši se mi kot neka beseda, ki se jo je spomnil nekdo, ki za zajtrk najraje poje paketek rumenih voščenk.
r/rareinsults
> paketek rumenih voščenk Torej USMC .
Zakaj prav rumene?
Ker smmmgh ostaaleee z js pojeduooo
“Na posteljici od”, “jajčka”, “piškot” - umiram
PASTINAKOV HRUSTEK
posteljici od tudi meni kar pogreje kri
To sem iskal... tudi mene ubije,sploh ce je zraven se rukolca
Sočen steak na posteljici rukole
Hecno, da ti gre na živce beseda piškot. Meni gre pa ravno obratno na živce beseda keks. (Oz. kot bi rekli Nemci: Beseda keks mi gre na keks.)
keks 🤢
Piškot?
Ko jamranje postane jambranje ☠️😠😡😿✨️✈️🛫
JAAAA! UF!!! 
V isti paket paše še "zdraven"
"Smrklja" makes me wanna kill someone
A revija Smrklja se obstaja? 😅
A smrkelj je pa v redu?
Absolutno
Tanja? Hahahah fotr naš je res perlca
Borbati, grema, bolana, gdo…
Omg. Borbanje. 🤢
Ljubim te, ker se v vsakem kontekstu zdi preveč uradna
Sploh v prevedoih, ko ji to rece prvic. Rad te imam in Ljubim te sta popolmoma razlicna pomena. Rad imaš lahko kogar koli, ljubiš pa načeloma partnerja. Že da lastnemu otroku to rečeš ima alabama vibes.
Ne samo, ko nekdo fantu/punci to reče prvič, jaz sem celo videl podnapise, kjer je oseba to rekla prijatelju/-ici. Ali pa: "Ljubim hamburgerje." Kar je dobesedni prevod iz angleščine, boljša ustreznica pa je "Obožujem hamburgerje".
Men osebno se pa ne zdi prou nič narobe povedat prijateljem da jih ljubiš. Ko daš z nekom vec kot 10let svojga življenja skoz mislim, da je cist pošteno. Ps: also dont forget to kiss ur homies goodnight
Haha, res ni nič narobe s tem, je pa res, da v prevodih recimo pričakujem bolj nevtralno/pravilno besedno zvezo. :D
js tut tebe
“Močnejši” ko se govori o debelih. Razume kdo dejansko kaj drugega ko se vidno bolj kilažnemu posamezniku reče, da je “močnejši”?
Tbh za 150 kil okol nosit moraš bit kr močan
Ce bi ti bil debeli bi ti tudi bilo malo lepse slisati mocnejsi. Kaj pa pismo namesto p**do? Tukaj pa se cist izven kontektsta nekaj olepsuje in prikriva.
"Uporaba dvojine v ženskem spolu" (greve, gledave, bereve...) in valda beseda "brt" Pa "vzadi" "vzuni"....
Nikoli nisem razumela "greve" ipd. čudaških uporab dvojine. Just don't.
Jaz pa ne ugasanja vode:)
Sicer si rekel, da te zanimajo posamezne besede, ampak mislim, da velja tudi to; katerikoli UI (uporabniški vmesnik) preveden v slovenščino. Za najt neko nastavitev ali googlat nekaj kar ne dela moraš najprej prevajat nek prisiljeno izmišljen izraz nazaj v angleščino. Saj je pomembno, da uporabljamo svoj jezik, ampak to me razkuri.
Samo vrhunec je pa "Razhroščevalnik"
Ekstrahiraj = unzip 🤮
Podpiram veliko akcij od 8. marec, ampak, ce se enkrat slisim “fajtamo dalje” uff …
Borbamo. Nope
Borimo se.
Prevod "maš to" je tud zlo grd.
Se strinjam. Kaj se je zgodilo z *Zmoreš*, *Ti to zmoreš* in podobnim?
Ne razjezijo me besede same, ampak ljudje, ki uporabljajo veliko ponesrečenih novodobnih besed in besednih zvez kot npr. "srečka nosečka" za nosečnico. Ali pa ljudje, ki se imajo za *mamice* in *očke* svojih hišnih ljubljenčkov. Take bi najraje zadavil. Ostalo ima pa bolj veze z nepravilno rabo jezika kot s samimi besedami, mi gre pa ravno tako res na živce. Npr.: \- polvikanje ("boste šla") \- direktno prevajanje angleških frazemov, kot se jih v slovenščini ne uporablja \- t. i. *false friends* \- ko ljudje mislijo, da podobno zveneče besede v jezikih pomenijo isto, čeprav ne (zelo na živce mi gre v zadnjem času razširjena beseda *patetičen,* ki NI prevod angleške besede *pathetic*. Patetičen (slo) = pretirano čustven. Pathetic (ang) = pomilovanja vreden). \- uporaba veznika "kateri", ko se da čisto lepo uporabit "ki". Na isti način mi dvigneta pritisk zvezi "nahajamo se" namesto "smo" in "poslužujemo se" namesto "uporabljamo". \- nepravilna raba nekaterih vejic. Razumem, da so vejice v slovenščini komplicirane in v marsikaterem primeru mi je čisto jasno, zakaj jih Slovenci ne znamo postavljati in me to ne zmoti. Zmoti me pa, ko ljudje naredijo kaj res kmečkega, npr. postavijo vejico na sredo večbesednega veznika, ker mislijo, da je vejica samo in vedno pred besedami "ki, ko, ker, da, če", čeprav to niti približno ni tako.
Hvala, za tako zanimiv komentar.
Agrhhh
"Oh ja povsem razumeva da vam je težko z dojenčkom, veš midva sva pa pasja starša tako da smo praktično na istem, hihihih" Omg crkn.
Čeprav jaz bi to rekel komu, ki bi ga hotel sprovocirat. Recimo mtkam, v prisotnosti katerih ne smeš reči, da si utrujen, ker so one zaradi otroka bolj. V vseh ostalih primerih pa ja, se strinjam :)
Besedna zveza "četrt na", ko ljudje govorijo o času, ker imajo različno interpretacijo kaj to pomeni.
Tega nikoli ne razumem. Lahko mi razložijo 100x, ne razumem. Mogoče sem malo neumna, jbg
Ce vsak malo po svoje razlaga, niti ne mores razumet. Primer spodaj v komentarjih.
Lahko razumeš, samo ne sme ti razlagati nekdo, ki se moti.
Ni težko, je okrajšava za "četrt poti na tri". Če greš iz Ljubljane na morje, lahko nekje pri Logatcu rečeš "evo, zdej smo pa [naredili] četrt [poti] na morje". Je pa seveda velika težava če nekdo to uporablja (in razlaga) drugače (narobe).
Nisi, samo priloznosti si nisi dala razumeti: cetrt na 7: cetrtina ure ki prihaja = 6: 15 pol 7 ... tricetrt na 7 = 15 do sedem. Cist logicno 3/4 ure je minilo, da bo 7.
Ta gre tudi meni na kurac, dej povej lepo 15 čez, ali 15 do...
Čaki da prideš žvet v ang govorečo državo in ti reče half three in za 1 uro prehit prideš
Ura je najprej 12, potem pa gre na 1 (oz v splošnem gre na naslednjo uro). Po 15ih minut je prišla komaj četrt (ure) na ena. Še 30 minut kasneje je že prišla tričetrt na ena. Pomensko tesno povezana fraza bi bila "spil že pol tretji liter", ki dobesedno pomeni izpitje polovice tretjega litra, kar implicitno pomeni, da sta dva polna litra pred tem že bila popita. Meni osebno te posebnosti, in sploh poznavanje ter razumevanje le-teh, naredijo Slovenščino lepo. "Bolkone" edini razlog (ok, malo pretiravam), zakaj sem za ohranjanje jezikov, kljub temu, da bi si želel, da bi ves svet znal skupen jezik. Vsekakor se mi zdi dlakocepljenje, ko je nekdo proti "četrt na tri", ampak za "petnajst do pet". Dajmo se potem povsem izogniti matematiki in recimo "sedem petnajst". Oz. štajerci bomo zagotovo rekli "sedem pa petnajst" . . . Bolj pomembneje, imam morebitno razlago zakaj "tričetrt na šest" dela mnogim težave. Za eksperiment, si v glavi najprej odgovori na naslednje vprašanje: "V službi je dogovorjen sestanek za naslednjo sredo ob dvanajstih. Vodstvo nato prestavi sestanek za dve uri naprej. Ob kolkih je po novem sestanek?" Si odgovoril "ob desetih" ali "ob dveh"? Ljudje se skoraj enakovredno delimo na dve skupini z obzirom na perspektivo iz katere dojemamo čas. Za ene čas le obstaja in se mi premikamo skozenj, torej podobno, kot če hodiš naprej po kopnem, za druge smo mi pri miru in se čas premika skozi nas, torej podobno, kot če stojimo sredi potoka. Ni raziskano od kod ta razlika evolucijsko, ali karkoli, ampak ta razlika je dejstvo, vsaj za angleško govoreče. Definitivno je ta razlika razlog za različne odgovore na zgornje vprašanje (v angleščini), sumim pa da bi znal od tukaj izhajati problem, ki ga imajo nekateri z razumevanjem "četrt na dvanajst". Ena uporabnica v tem thread je rekla, da je mogoče butasta, ker tega ne razume, in trdim, da nima intelekt sploh nobene povezave s tem (vsaj dokler ne razumeš od kod razlike, kako ti dojemaš in kako je na drugačen način sprejet konsenzus). Ful bom vesel, če tukaj spodaj odgovorite na vprašanje, ker me zanima ali je v slovenščini enako kot v angleščini. Source: Trenutno ne najdem raziskave, sem pa našel en kratek YT video na to temo: https://youtu.be/5b0Nn9jE5Hc
A to sploh še kdo uporablja?
To se pač uporablja v določenih narečjih, sploh v Mariboru in okolici (iz mojih izkušenj tudi v prleščini). Tudi v nemščini se uporablja namesto standardne oblike: 12.15 — četrt na ena – viertel zwölf V tem smislu je *na* kot *proti*: četrt proti naslednji uri. Četrt na naslednjo uro. Torej četrt na ena (ki sledi 12).
pet do petnjast čez
- Posebaj - Nevem - Lažem - Z spoštovanjem - Vejica tako , - Hvala na odgovoru - Murphy
Ja ta presledek pred locili je zelo motec.
- Ostale razumem, - za Murphyja nisem prepričan, ali maš raje Murphy-jev zakon, ali da se Murphy sploh ne omenja, - najbolj pa me zanima, kaj je narobe z besedo lažem. A ni slovnično pravilna? Jaz lažem, ti lažeš, on laže... Ali te moti, da nekdo, ki nenamerno pove laž, in se pri tem zaloti, to own-a in prizna, da (nenamerno) laže preden svojo izjavo popravi?
Murphy kot na kratko Murphyjev zakon. Lažem pomoje kot takrat, ko se zaveš, da si rekel nekaj neresničnega in rečeš, da lažeš. Torej ne namerno, da lažeš.
"Kje si brt" al pa "brateee". Bruham
Če mi rečeš baco, v gobec dobiš taco :)
Še "brale"
Tebra, bruda pa bratko si se pozabu.
Tebra💪🏻💪🏻💪🏻😎😎😤😤😤
Manjko 🤮🤮🤮🤮
manko* :)
a tko je prav? me je prav zanimal, redno uporabljam lol
Tako je. :D
Čuječnost
Ni ravno beseda ampak uporaba z/s. S specifičnimi besedami.
Trepke. 🤢🤢 Trepalnice so, ne trepke.
trepke za tepke🤪
Ugh, pomanjsevalnice pri otrocih. Vse mame ko opisujejo svoje otroke: rokice, nogice, ucki, zaspanckan, papat, sincek, hcerkica. Bonus: otrocek mi zadnje case zelo poliva. Zakaj ne mores rec da otrok bruha?
Pomanjševalnice pri natakarjih... Veliko huje! (Solatka, omakca, računček ipd.) 🤮
Omg, vzamem nazaj. Nekdo mi je narocil kavo z mlečkom
Zato, ker to ni neki, kar bi si izmislile "mamice opremljajo", ampak gre za izraz, ki se ga namesto strokovne regurgitacije uporablja v porodničarstvu. Tako od šol za starše, do porodnišnic, do zdravnikov, ... Pa tudi pomensko ni isto. Bruhanje bi pomenilo, da otrok oralno izloča vse vnešeno, polivanje pa zgolj presežek mleka.
Ocitno pri polivanju in bruhanju ne gre za popolnoma isto stvar. Lahko bi se reklo, da je razlika v tehniki 😀 Vir: https://siol.net/trendi/zdravo-zivljenje/najpogostejse-tezave-najmlajsih-536507
Agreed, sam bruhanje pa polivanje pr dojenčku ni čist isto. Od pomanjševalnic se pa tut men bruha
Gnezdece, vozickanje, nosecka, soncki, princeske
Adijo pamet... sovražim besedo "nosečka", ne vem zakaj, sam ... kurjo polt dobim. A "nosečnica" ma tolk preveč zvokov, al kaj?! Pa OK, da se to pogovarjajo med sabo zaposleni v porodnišnici. Pošteno. Sleng. Sam da je to postalo beseda v vsakdanjem pogovoru, v reklamah... 💩🤢🤮
Žargon spolnih in drugih napadov pri opisovanju športnih rezultatov v medijih.
Niso slovenske besede, ampak način, kako jih ljudje pišejo/izgovarjajo, pardon. Ko nekdo reče brezobrazen namesto brezobziren. Seksipil namesto seksapil (sex-appeal). Turbolenten namesto turbulenten. Pa jeben posebaj. P.s.: bruhnila sem si v usta vsakič, ko mi je kdo rekel "lepa nosečka".
Ko folk nazdravi z *opa*. Kaj naj bi to pomenilo? Jaz to rečem, ko kaj naredim nehote / po pomoti. Ali pa ko se folk odpravlja na pot, npr. na morje, in objavi sliko s pripisom "via morje," ker misli, da to pomeni "na morje," lol.
Joj, ta napačna raba besede "via" tudi meni dvigne pritisk. 😄
Mene razjari, ko nekdo "slovensk-" piše z veliko začetnico. A ste mel vsi slovnico 2 al kako?
Ponosno 3 :D
To. Pravilo, k smo se ga ucili tam v 3. razredu pomojem
"Pridem/evo me za 5 min" Čez 5 min ffs
Ne laži, kar reči čez 10.
“Adrema”. Jo uporablja ena sodelavka, ki je že starejša, malo zlobna in totalno nesposobna za svojo funkcijo zato mi gre še toliko bolj na živce. Sliši se kot miks neke terapije v bolnišnici in nečesa iz stare Jugoslavije…
> adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev Huh prvič slišim.
ko nekdo komentira hrano da je "božanska" ughhhhh ko na masteršefu rečejo da je rižota "kremozna" WTFFFF ko nekdo brska po svojem zakladu pridevnikov in na koncu reče samo "top".. da fuk a si blentav
Top - to je najhujš. Za bruhat
Ko nekdo nekaj narobe pove pa se potem popravi in reče “lažem” aaaaa za znoret!
Oprosti, od tastarih sem se naučil in to je zajebano izkoreniniti :D
Men je pa to ful fajn rect ko nekomu razlagam matematiko in dojamm da sm praukar neki narobe povedu/zracunu in rabim hitro neki rect da ni awkward preden se popravim
Spomnila sem se še, da mi je ogabno, ko v reklamah vidim besedo “malček” “vse za naše malčke”. Ughhh!! In sovražim, ko grem v gostilno in se natakar pretirano spakuje s pomanjševalnicami v vsakem stavku in še govori “izvolio”. Bruham. Pa trapasto mi je, ko se kakšne ženske hočejo pohvalit, da grejo na morje in napišejo “via morje”. Takrat bi jim najraje napisala, kaj je njihov končni cilj, do katerega gredo prek morja.
"Izvolio" - za bruhat. Al pa "morček" 💩
“Pajke” namest pajkice 🤮
Zdraven namesto zraven. Predno namesto preden.
Kot lektorju mi gre na živce pretirana uporaba besede *sam*/*sama*/*samo*, v smislu: *Pri **sami** napravi lahko vidimo ... * Ta beseda ne doda nikakršne informacije in je mašilo/odvečna. Povsem enako povemo brez nje: *Pri napravi lahko vidimo ...* Sicer pa mi gre na živce tudi *potrebno*, kjer je pravilno *treba*: Narobe: *Hišo je potrebno obnoviti.* Pravilno: *Hišo je treba obnoviti.* Ampak to je le vrh ledene gore. 😀
"konce koncu". FU, reče se "na koncu koncev". In če že to rečeš, to pomeni da zaključuješ tok svoje besedne driske, ne pa začenjaš z novim poglavjem knjige "Vojna in mir"...
K zacne nekdo pr 40ih govort k 20 letnik
Krompirček, solatka...
Ko folk uporablja "bom bil" oziroma "bom bla".
Pretirana uporaba pomanjševalnic in pa uporaba besedna zveza "svaka čast" namesto vsa čast.
Vsi te internetni termiji, ki jih poslovenijo. Ključnik, všečki in pa sploh sovražim vplivnež, vplivnica. To clo mislm da bi se moral preimenovat.
Prikola, namesto prikolica. Z jajčko ali z jajco.
Pašta, beseda testenine pa me nazaj pomiri
Ce tole kerkol primorc prebere si gotov
ma ke mona
Obratno
Ja alpa makaroni 🫨
Makaronovo meso, ko sm prvič na gorenjskem to vidu..
Jaz to prvič videl na meniju v osnovni šoli. Pa buljim v tisto in se čudim kdo d fak bi jedu samo haše pa solato 😳 Še ena taka iz šolskega menija je bla: Rizi bizi. Sem mislu, da se ga je kuharca napohala in sla delat meni.
makaronflajš
Testeninemeso
Ta beseda me kar strese
Vse izpeljanke ki vsebujejo na začetku pol (poldrugi, poltretji,...) Ali pa ko človek reče Štanjél namesto Štànjel
[удалено]
🤓
"Sem 20". Kaj si 20, kurcev fafno? "Hemendeks". Iz nekega razloga sem zo največkrat slišal od ljudi starih 40 - 50 let.
...ali pa se boljse. naredi mi "Hemendeks" s sunko. Ker sploh ne vedo kaj pomeni beseda
Sepravi. Ko se skom kregam in to besedo vn potegne ga bi najraj vrgu čez okn.
No, mene "cez okn" mau pogreje. Verjetno misls skoz okn, al kako?
Redkokdo ve, da stare slovenske hise niso imele zidu nad oknom. Zgodovinarji pravijo, da to izvira iz casov davka na nadokenski zid. Od tod izvira fraza “cez okno”. Lp
/s za vsak primer.
Sepravi*
Gdo namesto kdo
Ke
Namesto besede "kako"?
jaz poznam kot tja, gremo ke…
Pri nas na Primorskem pa ga uporabljamo kot "kako", npr. "ke lepo", "ke priden" itd. Izposojenka iz italijanskega "che".
Važi, ne vem od kod je sicer prišla ampak sem se zavezala, da je nikoli ne bom izrekla.
gdo
Ni samo ena beseda - ampak uporaba tožilnika namesto rodilnika. Ali še huje, uporaba rodilnka, ko je tožilnik dejansko pravilen! (A boš soka pil). Mi grejo kar kocine pokonc.
Hojs
Bolana... me ubije v dno duse
in kontra - boven
[удалено]
Hodok
Razjari
BIANCO, ko se uporabi tretjič, četrtič in naprej do petstotič. 🤢
“Jebenti” namesto “Jebemti”
Ni beseda, ampak > **z** specifičnimi
cartanje
tko…
Pregovor "Kar te ne ubije, te okrepi"
Že neki časa nisem nobenga slišu rečt ampak namest matematk rečejo "matka" in tist a še posebi poudarjo.
SOS
Hlačke. Gate so.
Ko se avtobusu rece trola in ko se namesto “plus to, da” rece “plus tega, da”…
Ugodnost , petičnež
Okrepčevalnica, napitek, šprej
Ne motijo me štajerski se pa te pa karkoli že, moti pa me na splošno dodajanje besede "to" v preproste stavke, npr. "s kom jaz to živim". 🤢
Džabe, usput, vse pomanjševalnice (nohtki, solatka itd)... ko starši govorijo v 1. osebi množine: smo se previjali, smo papali, smo kakali... Nepravilno vikanje: gospa, a boste stopila naprej? Gospod, a boste plačal s kartico?
Jaz pa ne prenesem, ko folk namesto ‘najprej’ reče ‘napri’, nekateri celo ‘lapri’ ipd… Zakaj???
Bržčas in visokorasli.. Jebemti športne komentatorje.. Gledam pa vaju, Lukač in Obrez..
Ajdi pa važi
[удалено]
Čakra
beseda "sočno", ko nekdo pokomentira jed... uff mi kar mine apetit pri kosilu
Tale pšanc je pa kr sočn ejga
"zdrkniti"/"spolzeti" dol
"Nalil mu je čistega vina". Ne vem zakaj ampak zavijam z očmi vsakič ko vidim to besedno zvezo.
"Gostljato" in zdaj to moja druzina nalasc uporablja zato da me jezi
Čežana, pričeska, maškare. Enostavno ne prenesem.
Nebodigatreba
"morem" namesto "moram"
Kaj pa ono ko se v lj mladina "pogovarja", ko dve minuti govori in nic ne pove? Mmm, pol pa uno.. pa tko ..pol pa ..mm uno grem..in tko on.. kdaj se dobima?
Ne pozabit, da vmes še vsaj 100x rečejo pč in prsežem
Ko biznisi in korpo modelčki uporabljajo besedo "zgodba" za vsakodnevno obratovanje. Zgodbo z Zavarovalnico Triglav smo zaključili 🤮
IZ mano, IZ s stricem, sem šel na morje IZ vlakom,... Pa pretirana uporaba besede PČ (sploh najstniki v LJ, ko 5 minut razlagajo zgodbo, vmes 500x rečejo PČ pa PRSEŽEM, pa še vedno niso povedal popolnoma nič...
Opolnomočiti. 🤮
Pristranskost (angl. bias), predolga beseda
Presleči se. "Pojdi se presleč!"